Priprave

Priprave. Hm. Neskončno brskanje za fotkami, blogi in forumi, linki na Pinterestu in objave na Tumblrju... predvsem pa stran Travelfish. In včasih še Lonely Planet strani. Pa Aziji naproti za navdih.

Za letalskimi kartami sem začela brskati tako zgodaj, da ni bilo možno niti približno oceniti, koliko me bodo stale. Planirala sem nakup marca ali najpozneje aprila, pa ni bilo ne ugodnih ponudb, niti denarja. Potem pa sem med iskanjem izletov po Evropi slučajno naletela na ugodne ponudbe iz Ljubljane. In ugotovila, da je stari dobri Brnik daleč nacenejša varianta. Od Frankfurta do Budimpešte ni bilo boljše ponudbe. 495 evrov in nekaj centov (via Zürrich). O tem, kako so potem čez par dni dali ven nekaj kart za 435 evrov, sploh nočem govoriti.

Ko sem končno kupila karto, je šlo malo bolj zares. Začela sem razmišljati o zavarovanju, cepljenjih, pa o vizah (za nobeno državo jih ni potrebno pridobivati iz Slovenije, ampak je najceneje na mejnih prehodih oziroma veleposlaništvih sosednjih držav), predvsem pa o primernem nahrbtniku in oblačilih. Kibuba me je kmalu razveselila s konkretnim popustom na nagledan nahrbtnik, na Superge.si so znižali pohodne čevlje, Hervis hlače in sandale, SportsDirect pa ima itak ogromno ponudbo vseh malenkosti, brez katerih na potovanju ne moremo. In tako sem počasi (z mamino pomočjo) nabirala in nabrala vse (ne)potrebno.

Folk, ki me pozna, ve tudi za mojo obsedenost s fotkanjem. Ker sem imela to srečo, da so mi fotiča in objektiv, kupljen bolj ali manj za to potovanje, ukradli pred parimi dnevi, še nisem 100%, katera oprema gre z mano. V vsakem primeru bo fotk milijon. Za stik s civilizacijo bom vzela še laptop, mobitel z dobro baterijo in e-bralnik.

Kar se tiče zdravja, sem si uredila zavarovanje za tujino (Vzajemna), se cepila proti hepatitisu A in B, tetanusu in tifusu in šla na "tehnični pregled" k osebnem zdravniku, ki mi je napolnil potovalno lekarno, nabavila bom še antimalarike. Prva pomoč, flajštri in podobno pa menda ne potrebujejo posebnega opisa.

Edine rezervacije, ki sem jih opravila pred odhodom, je hotel za čas okoli "zahodnega" novega leta (za vsak slučaj), že omenjeni bungalovi v Kambodži in let iz Kambodže nazaj v Bangkok ob koncu potovanja. Zdaj samo še pišem razno razne to-do sezname in čekliste in se poskušam hkrati še koncetrirati na diplomo, da jo čim bolj sfiniširam, preden odletim.

Rajzefibr? Malo pa že, ampak v intervalih :) Naslednja objava pa iz Laosa, upam :)

Za kaj gre?

Končno sem na točki, ko lahko začnem pisat tale blog. Ne bom vam povedala, kdaj je že nastal prvi osnutek tegale zapisa, ker boste mislili, da sem še bolj zmešana, kot se vam zdi.

Najprej o imenu bloga. Talavika. Najbrž je večini sicer logično, ampak bom vseeno pojasnila. Slovenske začetnice držav, ki jih nameravam obiskati v naslednjih mesecih. Tajska, Laos, Vietnam, Kambodža (in spet Tajska). V točno takem zaporedju, predvsem iz nekaterih praktičnih razlogov.

Ker štartam sredi novembra in krog zaključujem sredi februarja, bom poleg "našega" novega leta doživela še "njihovega". In ker je v Vietnamu takrat malo teže potovati v normalnem ritmu, sem prvotni plan obrnila tako, da bom v času praznika Tet nekje sredi Kambodže, verjetno hecne volje, ker bo do konca mojih dogodivščin le še dva tedna. Me bo pa s svojo družbo takrat počastila draga sestra, kateri sem usmiljeno dovolila, da rojstni dan praznuje z menoj. Uh, prehitevam se. Nič novega.

Torej, osnovni plan je, da po parih dneh v Bangkogu in okolici zavijem proti južnemu delu Laosa. Sledi pot proti severu, skozi Vientiane do Luang Prabanga in morda še više, nato pa mimo proti Vietnamu. Najprej nameravam nekaj časa prebiti v hribovitem delu severozahodno od Hanoia, nato pa po obveznih postankih v Hanoiu in Ha Long Bayu počasi nazaj proti jugu, vse do Saigona (HCMC). Zadnji mesec bo namenjen krogu po Kambodži, vse od odmaknjenega dela proti laoški meji, skozi Phnom Penh, pa do slavnega tempeljskega kompleksa Angkor Watt, in nazaj mimo Battambanga do obale na jugu. V tem zadnjem delu sem milostno dovolila dragi sestri, da se mi pridruži za dobra dva tedna. Pred odhodom nazaj v BKK torej izležavanje na plaži ter zbiranje misli in 15.2. let domov. Zelo poenostavljen potek poti pa na spodnji slikici (stric gugl malo po svoje nariše ene stvari, ampak you get the idea):

Seveda imam podrobnejši načrt poti izdelan, ampak menim, da ga nima smisla razlagati na dolgo in široko, ker vem, da ne morem (in nočem) vedeti vsega vnaprej. Vsak vodič/blog/forum o JV Aziji priporoča predvsem, da "se ne sekiraj in ne divjaj". Meni bo kar dobro delo, da me okoliščine prisilijo v malo drugačen ritem in način razmišljanja.

To zadnje je eden pomembnejših razlogov, zakaj sem sploh kupila letalsko karto. Skoraj dve leti me je "metalo", da moram izpeljati to idejo in da rabim malo kulturnega šoka, preden do konca "odrastem" in ugotovim, da nimam časa za take podvige. V bistvu sem se spravila precej pozno, če primerjam svojo starost s starostjo večine first-time serious business backpackerjev. Better late than sorry je zelo uporabno reklo na tem mestu. Da niti ne govorim o tem, kako tudi ti konci Azije verjetno že konkretno izgubljajo svojo pristnost in "tretjesvetnost". Očitno bom morala tu in tam izumit kak svoj izraz, da bom  lahko povedala, kar mi hodi po glavi. Kar navadite se.

Skratka - odhajam (šele) 13.11., let imam iz Ljubljane in pred odhodom bo priletela še kakšna objava o pripravah, potem pa samo še zaresne zadeve from the spot :)