Obe z drago sestro sva že bili v Bangkoku, in to pred 15 leti (se kar malo staro počutim, ko to rečem), ampak sem bila jaz na boljšem, ker se ga praktično ne spomnim. Odločili sva se za dnevno karto za ekspresni čoln po reki, ob kateri je zraslo to velemesto - Chao Prayi.
Najprej sva morali priti do centra, ker je najin hotel čisto pri letališču, in ker je hotelski shuttle do železniške postaje pod domače povedano svinjsko drag, sva se odločili, da poskusiva z javnim prevozom. Na avtobusni postaji sva za pomoč prosili domačinko, ki naju je usmerila na pravi minibus, ki je bil že skoraj poln, tako da sva napol viseli z zadnje strani poltovornjačka in upali, da ne zletiva dol:) Uspešno so naju dostavili do železnice, potem pa sva z nekaj prestopanji prišli do glavnega pomola, od koder vozi ekspresni čoln, ki se ustavlja pri vseh glavnih bangkogških znamenitostih. V prvi rundi sva šli kar do zadnje postaje, zajtrkovali nekje blizu glavne backpackerske četrti Khao San, potem pa šli nekaj pomolov nazaj do templja Wat Pho, v katerem počiva slavni Ležeči Buda. Malo sva se šli azijske turiste in pozirali pri vsaki trapariji, potem pa obsedeli na ledeni kavi ob reki.
Najprej sva morali priti do centra, ker je najin hotel čisto pri letališču, in ker je hotelski shuttle do železniške postaje pod domače povedano svinjsko drag, sva se odločili, da poskusiva z javnim prevozom. Na avtobusni postaji sva za pomoč prosili domačinko, ki naju je usmerila na pravi minibus, ki je bil že skoraj poln, tako da sva napol viseli z zadnje strani poltovornjačka in upali, da ne zletiva dol:) Uspešno so naju dostavili do železnice, potem pa sva z nekaj prestopanji prišli do glavnega pomola, od koder vozi ekspresni čoln, ki se ustavlja pri vseh glavnih bangkogških znamenitostih. V prvi rundi sva šli kar do zadnje postaje, zajtrkovali nekje blizu glavne backpackerske četrti Khao San, potem pa šli nekaj pomolov nazaj do templja Wat Pho, v katerem počiva slavni Ležeči Buda. Malo sva se šli azijske turiste in pozirali pri vsaki trapariji, potem pa obsedeli na ledeni kavi ob reki.
Popoldne sva se vrnili proti glavnem pomolu in od tam z brezplačno ladjico do tržnice Asiatique, kjer je desetine trgovinic z najrazličnejšimi izdelki in ogromna izbira restavracij. Za "zadnjo večerjo" sva izbrali japonsko hrano, potem pa še naredili zalogo azijskih prigrizkov in se proti večeru vrnili v hotel.
Danes imava let malo pred polnočjo, tako da lahko počasi začnete polagat rdečo preprogo na Brniku:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar