Preden se končno poženemo med templje slavnega Angkor Wata, sem se na poti v Siem Reap ustavila v manjšem mestu Kampong Thom. V bližini je namreč hindujski kompleks templjev Sambor Prei Kuk, ki izvira iz predangkorskih časov vladarja Isanavarmana (7. stol.). Nekaj kilometrov stran je bilo mesto Isanapura, nekdaj pomembno izobraževalno središče, od katerega danes ni ostalo nič, so pa v okolici raztresene vasice in riževa polja.
Od nekaj sto templjev je ostalo le še nekaj deset različno ohranjenih stavb, ki so v grobem razdeljene v tri sklope, vsak sklop pa obdajata po dve obzidji (komaj še vidni). Nekaj škode je povzročila državljanska vojna, veliko zidov pa so načele tudi korenine dreves, ki so zrasla na njih. Tudi sicer je bilo skoraj celotno najdišče zakopano pod nanose peska in zemlje, vendar so pred skoraj petnajstimi leti Japonci začeli vlagati svoja sredstva in znanje v izkopavanje (in ohranjanje) templjev. Kljub temu, da so večino dragocenosti odnesli preprodajalci s starinami že v 30. letih 20. stoletja, so tukaj našli še precej kipov in delov oltarjev, katerih originali so danes večinoma v muzeju v Phnom Penhu, nekaj pa tudi v Parizu. Na srečo se v Sambor (še) ne zgrinjajo trume turistov, tako da si je precej veliko področje mogoče ogledati v čistem miru, poleg tega pa ruševine delujejo še malo bolj skrivnostno.
Na poti tja in nazaj sem kar iz tuk-tuka poskusila ujeti še nekaj zanimivih posnetkov vsakdanjega življenja, v Kampong Thomu pa sem se na koncu sprehodila še do skupinice dreves, v katerih čez dan "počivajo" orjaški netopirji.
Jutri grem torej končno v Siem Reap, kjer dobim visoke obiske iz Slovenije, zato še kaj poklikajte na ta blog v naslednjih dveh tednih:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar