Luang Prabang je simpatično mesto, kjer sem ostala več dni (še vedno z Angležinjama iz Phonsavana) in med drugim uredila vizo za Vietnam, zato sem imela precej časa (in ga še imam) za raziskovanje. Že prvi večer smo obiskale nočno tržnico, ki se odvija na eni glavnih ulic in ponuja vse mogoče in nemogoče. Ogromno je laoškega tekstila, nakita, dodatkov za dom, kiča, torbic... Raj za nakupovanje. Cene so res nizke in ravno zaradi tega lahko v nekaj minutah zapraviš precej denarja. Privoščila sem si par malenkosti, ampak iz varnostnih razlogov na tržnico ne bom šla več:)
Na obeh koncih je velika izbira hrane, nam pa je najbolj zadišla improvizirana menza na vogalu ulice. Za en evro dobiš krožnik, ki ga napolniš z različnimi jedmi, razstavljenimi na mizi. Krožnik nato neseš do šefeta, ki vse skupaj zvrne v vok in pogreje in že lahko sedeš za dolgo mizo in uživaš v hrani. Na splošno je hrana povsod res dobra, od zajtrka do sendvičev z ulice do večerje ob reki, ponudnikov smoothiejev je pa tako ali tako nešteto.
Na obeh koncih je velika izbira hrane, nam pa je najbolj zadišla improvizirana menza na vogalu ulice. Za en evro dobiš krožnik, ki ga napolniš z različnimi jedmi, razstavljenimi na mizi. Krožnik nato neseš do šefeta, ki vse skupaj zvrne v vok in pogreje in že lahko sedeš za dolgo mizo in uživaš v hrani. Na splošno je hrana povsod res dobra, od zajtrka do sendvičev z ulice do večerje ob reki, ponudnikov smoothiejev je pa tako ali tako nešteto.
Star del mesta je sicer obvladljiv tudi peš, ampak smo naredile par krogov s kolesi ter se vmes sprehodile po največjem templju Wat Xieng Thong ter okolici narodnega muzeja, ki je sicer nekdanja kraljeva palača. Prometa je zelo malo, zato je podnevi povsod nenavadno mirno in se malo več hrupa začne šele, ko se odprejo tržnice. Izpustile smo samo jutranjo tržnico, kjer ponujajo različne vrste (tudi še žive) hrane - to pride na vrsto jutri. Sicer pa so nekatere ulice sestavljene samo iz hotelov, gostišč, restavracij, pekarn in all-in-one trgovinic (to so tiste, ki prodajajo vse od motornega olja do zobnih ščetk). Precej je tudi turističnih agencij, zato se zelo splača povprašati o cenah pri večih (ponujajo praktično iste stvari) - razlike so lahko ogromne.
Ker v mestu samem ni toliko za početi, smo s še enim Nizozemcem šli danes na izlet do bližnjih slapov Tad Sae. Po slabi uri vožnje s tuk-tukom in še približno desetih minutah s čolnom smo prišli do izliva slapov v Mekong, kjer so nas pričakali res simpatični slončki. Naredili smo krog po gozdu, nato pa še po enem od naravnih bazenčkov med slapovi in pol ure je minilo kot bi mignil.
Sonce je ravno začelo dobivati na moči, zato je bil idealen čas za plavanje v ravno prav hladni vodi, potem pa uživanje na soncu in lenarjenje. Ko je v spodnjem delu nastala gneča in so začele prihajati večje skupine turistov, smo šli še po ozki in strmi poti višje ob slapovih, ki se kar ne nehajo, in vseskozi občudovali čudovito modro-zeleno vodo in nenavadne oblike, ki so nastale ob neprestanem pretakanju vode. Res krasen izlet, ki ga je težko predstaviti s fotkami - ampak pomembni so spomini:)
Jutri torej še en dan v Luang Prabangu, v soboto pa bom morala aprej z avtobusom, ker so pred enim tednom čolni na sever morali nehati voziti. Razlog? Gradnja hidroelektrarne. Prav jezna sem bila, ker naj bi bila vožnja res zanimiva, ampak zdaj je, kar je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar