Dežja in sivine sem bila že precej naveličana, zato sem se odločila, da grem loviti sonce na obalo. Zgodaj zjutraj smo se skupaj s Francozoma, ki sem ju spoznala v hotelu (in sta na poti okoli sveta, bastards:)), odpravili do avtobusne postaje in ujeli lokalni minibus do Haiponga. Od tam na otok vozi speedboat, nato pa se spet zbašeš na avtobus, ki te dostavi do istoimenskega mesteca Cat Ba. Preostanek dneva je deževalo in deževalo, ampak ker je bila napoved za naslednji dan lepa, smo rezervirali izlet z ladjico in kajaki in držali pesti, da se vreme res uredi.
Mesto Cat Ba je majhno in v večjem delu namenjeno predvsem turistom ("bivalni" del je skoraj popolnoma ločen). Tukaj preživlja poletne počitnice ogromno Vietnamcev, v zimskem času leta pa je prijetno mirno in brez gneče. Domačini, ki se ne ukvarjajo s turizmom, so predvsem ribiči (otok ni primeren za riževa polja in ga prekrivajo mangrove ter gozdovi) in mnogi živijo kar na tako imenovanih lesenih (ali celo betonskih) "junk boatih", veliko pa jih prebiva v lesenih plavajočih hiškah, razporejenih po bližnjih zalivih. Hiške so zelo enostavne, obsegajo le en prostor, namesto vrta pa imajo mrežasta gojišča rib ali školjk. Naokrog se prevažajo s košarastimi čolni (ročno spleteni čolnički, dodatno zaščiteni z gumasto maso) in le redki gredo čez zimo k družinam na kopnem. V kotu mestnega zaliva je predelovalnica rib in proizvodnja ribje in ostrigove omake - betonski bazeni, v katerih smrdljiva brozga počiva, dokler ni nared za pretakanje v sode in plastične embalaže.
Mesto Cat Ba je majhno in v večjem delu namenjeno predvsem turistom ("bivalni" del je skoraj popolnoma ločen). Tukaj preživlja poletne počitnice ogromno Vietnamcev, v zimskem času leta pa je prijetno mirno in brez gneče. Domačini, ki se ne ukvarjajo s turizmom, so predvsem ribiči (otok ni primeren za riževa polja in ga prekrivajo mangrove ter gozdovi) in mnogi živijo kar na tako imenovanih lesenih (ali celo betonskih) "junk boatih", veliko pa jih prebiva v lesenih plavajočih hiškah, razporejenih po bližnjih zalivih. Hiške so zelo enostavne, obsegajo le en prostor, namesto vrta pa imajo mrežasta gojišča rib ali školjk. Naokrog se prevažajo s košarastimi čolni (ročno spleteni čolnički, dodatno zaščiteni z gumasto maso) in le redki gredo čez zimo k družinam na kopnem. V kotu mestnega zaliva je predelovalnica rib in proizvodnja ribje in ostrigove omake - betonski bazeni, v katerih smrdljiva brozga počiva, dokler ni nared za pretakanje v sode in plastične embalaže.
Zjutraj je bilo težko verjeti, da smo v istem kraju - nebo se je popolnoma zjasnilo in sonce je že zjutraj toplo sijalo. Z ostalimi izletniki smo se naložili na lesen junk boat in se odpeljali do bližnjega zaliva Lan Ha, kjer nas je čakal prvi del veslanja. Tukajšnji otoki geološko zgodovino delijo z zalivom Ha Long (značilne oblike so nastale zaradi izbruhane lave podvodnih vulkanov, ki se je oblikovala v z rekami prepredeno gorovje in se nato počasi združila z morjem), le da so geografsko v drugi provinci, poleg tega pa niso zaščiteni pod Unescom. To pomeni, da ribiči na tem območju mirno živijo in ribarijo, iz Ha Longa pa so se morali izseliti, predvsem pa pomeni, da tukaj ni horde turistov in ladjic, glasnih prodajalcev in prevarantskih agencij. Wunderbar. Večino časa smo bili praktično sami in so nas "motili" samo domačini.
Raziskovali smo otočke, krožili čez tunele in (zaradi nizke oseke) podvodni svet opazovali kar na suhem. Opoldne nas je na ladjici čakalo kosilo (res dobro, mimogrede), nato pa so nas odpeljali še malo bolj v smeri slavnega zaliva Ha Long. Tukaj je bilo raziskovanje še bolj zanimivo in na koncu dneva sem bila kar precej utrujena (in premražena). Aja, pazi to - prvič do zdaj sem spoznala še eno Slovenko:)
Danes zjutraj sem sicer nameravala malo kolesariti, ampak sem imela malo musklfibra in sem raje šla naokoli kar peš. Sicer je najprej kazalo, da bo vreme slabše, ampak se je do sredine dneva lepo zjasnilo in ogrelo in uživala sem v raziskovanju bližnjih plaž in bolj oddaljenih delov mesta.
Jutri se bom spet pol dneva cijazila, da pridem do Hanoia - zadnje postaje pred odhodom dlje proti jugu države - in tam pričakujem tudi obiske :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar