Vang Vieng

Vang Vieng je eno od mest, kjer je vpliv turistov resnično prevladal in mi zato ni bilo pretirano všeč. Vsi lokali imajo praktično iste menije s ponudbo od hamburgerjev do laoške laap solate, vse agencije ponujajo iste prevoze za iste cene in iste izlete. Čez dan se niti ne dogaja dosti, zvečer pa pride na plano vsa mularija in se zažene v poceni alkohol, ki ga je možno dobiti na vsakem vogalu. Na srečo se da nekoliko odstraniti od vsega norenja, še posebej če izbereš bungalove na drugi strani reke, kot sem naredila jaz. Za tri evre dobiš svoj bungalovček z visečo mrežo na verandici, kopalnice pa so sicer skupne, a s toplo vodo. Saj ne, da se staram, ampak jug Laosa je očitno še tako turistično "nedolžen", da je vangvienška scena kar malo neprijetno presenečenje. In ne, nisem šla na tubing :P

Prvo dopoldne je žal večino časa deževalo, zato sem izkoristila dan za polnjenje baterij - branje, dremanje v viseči mreži in pivo zvečer (in hamburger!) so prav pasali. Danes  je nebo obetalo bolj prijazno vreme (čeprav še vedno oblačno), zato sem najela kolo in šla končno od bliže pogledat gore, ki objemajo mesto. Cesta je sicer precej neprijazna za kolesarjenje - sicer zbito blato je polno proda, zato moraš ves čas gledati točno pred sebe in uravnavati vibracije. To mi gre kar malo na živce, ker potem ne morem toliko zijati okoli:) Z glavne poti sem zavila že kar pri prvi tabli za jamo, ki jih je tod okoli kar precej. Plačala sem evro vstopnine in še nekaj zraven za vodenje, nato pa me je približno 12 ali 13 let stara punca vodila v skrivnostno temo. Najprej sem mislila, da bova šli samo do kipa Bude, ki ga postavijo v skoraj vsako luknjo, pa se je izkazalo, da bo pot krožna. Plazili sva po skalah in ozkih lesenih brveh nad bolj težko prehodnimi deli. Ponekod je bilo treba tudi na vse štiri in celo na trebuh, ampak je bila prava dogodivščina. "Srečali" sva tudi ogromnega pajka, na katerega sem poskušala pozabiti, ko sem se orpijemala skal okoli mene in plazila po tleh:) Nisem prepričana, kako dolgo je vse skupaj trajalo, ampak jama zagotovo ni bila čisto majhna. Ven sva prilezli blizu vhoda in vsa blatna sem odtacala nazaj po prazni strugi proti cesti.

 

Za naslednjo "postajo" sem izbrala "easy walk, 500 meters, 20 minutes" na razgledno točko vrh enega nižjih hribov ob poti. Ob vhodu vstopnino pobirajo lokalni mulčki in vsakega obiskovalca potem dva ali trije spremijo do vrha. Najprej lahko povem, da ta naš walk niti slučajno ni bil easy, še manj je trajal samo 20 minut, ampak je šlo za čisto pravo plezanje in grizenje kolen, po skalah in naravnih koreninastih stopnicah. Vmes sem parkrat mislila, da me bo pobrala in "zašvicala fuL" ima od danes pri meni čisto novo definicijo. Ampak ko prideš na prvi vrh, pozabiš na trpljenje med hojo:) Odpre se razgled na čudovito okolico, vasice in polja spodaj, Vang Vieng malce dlje stran, zelena rečica tik pod hribom... Ko sem prišla malo k sebi, sem nadaljevala po malce položnejših blatnih stopnicah čisto do vrha ostrih skal, od koder je razgled še boljši in manj oviran z okoliškim zelenjem. Če bi samo vreme bilo maaalo lepše... Celo popoldne bi lahko sedela na robu skal in gledala drobne pikice, ki se premikajo spodaj. Sliši se samo ptiče in mukanje živine ter cingljanje zvoncev, drugače pa čisti mir. No, vsaj dokler ne pride druga skupina plezalcev:) Tudi spuščanje v dolino po isti poti ni nobena šala in noge so se mi že kar tresle. Želela sem si, da mi ne bi bilo treba nadaljevati s kolesom, pa je nekako šlo.

Ker sem bila cela blatna, sem se odločila, da grem še do bližnje "modre lagune", kot imenujejo tolmun ob eni od podzemnih jam, ki je res čudovite zeleno-modre barve. Tam sem uspešno spravila s sebe večino svinjarije in malo namočila noge, potem pa počasi odgonila nazaj proti mestu. Ugotovila sem, da sem se zelo uspešno izognila gneči, ker je večina turistov oglede šele začenjala, ko sem se jaz že vračala in spet se mi je zdelo fino, da vstajam malo bolj zgodaj:)

Po treh nočeh v Vang Viengu me čaka guncanje do mesta Phonsavan, ki ima precej zanimivo okolico - več o tem pa naslednjič:)